Naše orodje za upravljanje vašega dovoljenja za uporabo piškotkov začasno ni na voljo. Zato lahko manjkajo nekatere funkcije, ki potrebujejo vaše soglasje za uporabo piškotkov.
MINI potep
BUKAREŠTA
Dolžna sem vam še zaključek poti po Romuniji.
Bukarešta je kaotično mesto.
Čudovite stare vile se sesedajo same vase. Ko se sprehodiš mimo njih, te objame vonj po starih podstrešjih, pozabljenih kleteh in od sonca razvajenem - urinu. Skozi okna stegujejo veje zvita drevesa in po ograjah se vzpenja slak. Med njimi se bohotijo komunistični monstrumi z zarjavelimi in kapljajočimi klimami na balkonih.
Po ozkih ulicah ropota tramvaji in med njimi vijuga nepregledna kolona avtomobilov. Lepih, novih, svetlečih. Na pločnikih razpadajo stare lade in dacie.
V pritličjih zapuščenih hiš se odpirajo fensi restavracije s konceptom, brivci z odbitimi logotipi, veganske restavracije in pop-up skovertske beznice. Tam ob nakupu drinka dobiš budilko, ki zaropota čez eno uro. Vsaka ura te stane 10 leiev. Kar je približno 3 evre. In to je vse, kar ti zaračunajo. Spiješ lahko, kolikor pač v tej uri zmoreš. Imajo srečo, da tja ne zavijejo horde Slovencev, ki spijejo vsak tri velike pive na uro. Zagotovo bi lahko že naslednji dan zaprli svoja zarjavela skvoterska vrata.
V obodobju ceausescove vladavine je Bukarešta dobila svoj vzhodno nemški stil. Najbolj na jetra so mu šle cerkve. Ni jih upal ravno porušiti, zato jih je največkrat obgradil z brezobličnim betonskimi gmotami. Neredko se je tudi zgodilo, da je prebivalce mesta med popoldanskim kozarcem mlačne vode presenetila cerkev, ki se je na železnih valjih pripeljala mimo njihovega okna.
Želela sva si pogledati parlament, ki si ga je v času svoje 24-letne vladavine postavil Ceausescu. Drugo največjo administrativno poslopje na svetu, takoj za Pentagonom. Romuni se ob tem prefrigano nasmehnejo in spomnijo na 11. 9. Takrat je bila ta marmorna prevzetnost sredi Bukarešte največja hiša na svetu. Za njeno gradnjo so podrli šestino Bukarešte in prepričana sem, da prebivalcem, ki so jih nagnali iz centra mesta, niso ravno podarili novih penthausov.
Gradnja je stala 3 milijarde (današnjih) evrov, kar je bilo za lačno ljudstvo posmeh v prazne sklede na mizi.
Ko so gradnjo zaključili in prižgali luči v vseh 1.500 sobah, je pobrala toliko elektrike, da je celo mesto ostalo v temi. Danes za elektriko na leto porabijo več leiev kot porabi srednje veliko mesto. 20 metrov globoko ima nuklearni bunker. In menda so novinarji enkrat med prvimi ogledi vprašali vodiča, kje sta imela bazen. Vodič je začudeno odvrnil, da niso gradili bazena. Potem so se med vohljanjem po prostranih sobanah izgubili in znašli – pred bazenom.
Ceasusescu in njegova naduta Elena nista tam nikoli uradovala. 22. 12. 1989 se je začela vstaja in 25. 12. 1989 sta končala kariero pred strelskim vodom. Pokopali so ju ločeno in ležita v slabo označenih grobovih.
Danes ima tam prostore romunski parlament. V drugi največji hiši na svetu, ne na britofu.
Če želiš na vodeno turo, moraš imeti s seboj osebno izkaznico. Kar sva midva, osla pač, pustila na recepciji hotela. Ko sva se drug dan na 35 stopinjah privlekla do parlamenta, je bil zaprt zaradi konference. In sva se lahko za ogled obrisala pod nosom.
Zato sva si raje ogledala hišo, v kateri sta resnično živela.
To je vila, ki stoji v najbolj nobel četrti, obdani z ambasadami in vilami.
Pred vstopom v hišo ti na čevlje nataknejo zdravniške stopalke. Kar je vsekakor boljše, kot da bi se po hiši vil smrad po štumfih prepotenih firbecv …
Glede na to, da je Nicolai imel samo 4, Elena pa 3 razrede osnovne šole, sta imela zelo prefinjen okus. In dobre arhitekte.
Hišo so skozi leta dograjevali, a že sama sprejemnica ti vzame dih. Leseno opažene stene, muranski mozaiki, perzijske preproge.
Vsak član družine je imel svoj apartma. To pomeni salon, spalnico, kopalnico in garderobno sobo.
Imela sta 3 otroke. Sicer se šepeta, da naj bi Nicolai imel še nezakonskega sina, a tega nihče ni potrdil. Najbž pa tudi sam ne skače ravno okoli in zahteva starševskega testa.
Eden izmed uradnih sinov je še zmeraj živ in je bil celo življenje predavatelj na fakulteti za fiziko. Kar se je Eleni ziher zdelo blazno nobel, saj je sama zmeraj želela predavati na faksu za kemijo. V času njene vladavine si je tudi dala podeliti naslov doktorice znanosti, ker je bilo takrat predmet premnogih šal. Menda je bila pa v resnici kar dobra šivilja. Končno je diplomi iz dvojnega uboda lahko dodala še doktorat iz kemije.
Hči Zoya je bila matematičarka, tretji, sin pa playboy, ki se je rad družil s Huseionovim sinom Udayem. Danes sta oba mrtva, a za Zoyo se govori, da je samo pobegnila pred neslavnim bremenom zgodovine.
Vsak od njih je imel v hiši svoj apartma opremljen v svojstvenem stilu z evropskih dvorov in svilenimi tapetami po steni. A vsi otroci so ob polnoletnosti zbežali iz hiše pred nadzorom staršev.
Prilično bedno bi bilo domov pripeljati nažgane frende, medtem ko bi fotr z Gadafijem na vrtu pil cujko. Romunsko šljivovico, po kateri bi res najraje streljal. Zjutraj predvsem v lastno glavo.
Elena in Nicolai sta tudi imela vsak svoj dnevni apartma in skupne sobane.
Najimpozantnejša je zagotovo zlata kopalnica. In njuna garderobna soba, ki zavzema preko 80 kvadratov in je še danes polna njunih oblačil. Krzno kar buhti z obešalnikov. Če mene prašate, nekega blaznega smisla za oblačenja ravno nista imela.
Cunje sta pri krojačih naročala na podlagi slik iz tujih revij. Čevlje takisto. Najbrž sta najraje listala rusko Pravdo. Drugega izgovora za bedne kroje nimata.
V kleti hiše sta imela spa, ki danes spominja na mučilnico. Ogromni piskri iz inoxa, v katerih sta se namakala, in čudne podmornice, za katere nimam pojma, čemu bi lahko bile namenjene. Mogoče ubijanju kurjih očes iz tistih grdih čevljev.
A na koncu … na koncu te preseneti njun ogromen bazen. Stene so oblečene v ogromne mozaike iz italijanskega kamna. Dva mojstra sta najbrž polovici svoje delovne dobe ustvarjala mozaike v njuni hiši.
Nicolaiev najljubši element je bil pav.
Prvič ga je videl na svojem obisku na Japonskem in domov privlekel ene par glasnih primerkov.
Njihovi potomci še danes skovikajo na notranjem dvorišču.
V posmeh in opomin, da te lasten napuh lahko stane glave.
Če ne prej, pa čez 24 let.